Statistika

Articles View Hits
105519

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Festivalu miru – 5. Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona

Trije kralji na Pohorju, 28. april 2012



Hvala lepa za prisrčen štajerski, pohorski sprejem. Hvala lepa tudi mojim mladim prijateljicam in prijateljem, ki so me ravnokar napovedali kot šefa države. Čisto preprosto vam povem, da me veseli, če me od časa do časa kdo, zlasti kakšen mlajši človek spomni na to, da sem šef države. Današnji dogodek je povezan s ponosom te države, z domoljubjem ljudi v tej državi, s slavnimi časi naše zgodovine ter z velikim zaupanjem in veliko samozavestjo, ki ju moramo vsi gojiti v teh časih. In šef države je tisti, ki mora vsak dan, vsako minuto vsakega dne vedeti, da so ta ponos, to naše domoljubje in to naše dobro zavedanje slavnih trenutkov naše zgodovine kritičnega pomena za uspeh v prihodnje. In lepo mi je tukaj med vami, ko vidim, da ste tako razpoloženi tudi vsi vi. Hvala lepa vam za to!


Posebej pa bi se rad zahvalil organizatorjem današnje prireditve. Festival miru in 5. Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona je dogodek z velikimi simboličnimi sporočili. Eno od teh simboličnih sporočil se skriva v sami skupini organizatorjev – Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, Zvezi slovenskih častnikov, Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Občini Slovenska Bistrica in Radiu Maribor. Tako reprezentativen in lep seštevek organizatorjev nam kaže, kako dobro je, da stopimo skupaj in skupaj kaj naredimo. In tako tudi mora biti.


Današnja prireditev poteka v času pomembne obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob dnevu upora slovenskega naroda proti okupatorju. Prav je, da se zberemo tu, na Pohorju, blizu Osankarice, prizorišča zadnjega boja Pohorskega bataljona, in da se skupaj spomnimo veličine narodnoosvobodilnega boja. V slovenski zgodovini ni slavnejšega in ni bolj junaškega časa, kot je bil čas narodnoosvobodilnega boja. In med junaki narodnoosvobodilnega boja ni večje osebnosti, kot je bil Alfonz Šarh. Iz antične Grčije imamo spomin na Termopile – na znamenito prizorišče bitke špartanskih junakov, ki so se dolgo brez upa zmage upirali veliko večjemu in močnejšemu sovražniku in so v tem boju vsi padli. Ta spomin na junaštvo Špartancev pri Termopilah je preživel tisočletja. Prepričan sem, da bo tudi spomin na slovenske Termopile – na Osankarico, na Alfonza Šarha in na Pohorski bataljon – preživel vsaj stoletja, če ne še več!


Seveda pa se naše domoljubje niti ne začne niti ne konča pri narodnoosvobodilnem boju. Spominjamo se Rudolfa Maistra, velikega vojaškega in političnega voditelja slovenskega naroda, ki je našemu narodu in naši današnji državi zagotovil severno mejo ter s svojim zgledom in dejanji pokazal, kaj pomeni domoljubje. Spominjamo se vseh drugih domoljubov, ki so prispevali svoja dejanja in včasih tudi svoja življenja. Spominjamo se nekoliko manj oddaljenih časov vojne za Slovenijo, ki je tudi v teh krajih pustila globoke sledove. In predvsem se spominjamo tega, kako so v trenutkih prelomnih odločitev slovenski ljudje svojega časa znali stopiti skupaj in nastopiti domoljubno. To je velika vrednota! Varujmo to vrednoto!


Danes sem na odru v družbi mladih ljudi, otrok. Rad bi povedal, da vselej, ko govorimo o medgeneracijski solidarnosti in povezovanju generacij, govorimo tudi o domoljubju. Domoljubje je ena od tistih vezi, ena od tistih vrednot, ki ustvarjajo resnično in močno trajno vez med generacijami. Zato bi se rad posebej zahvalil organizatorjem, da so znali na današnji dan tako lepo in simbolično prikazati to medgeneracijsko povezanost in da so jo naredili tako vidno danes na odru. Zahvaljujem se tem mladim ljudem, da so tukaj z mano.


Seveda pa ima današnji dogodek še več drugih sporočil, med katerimi je glavno sporočilo miru. Tudi sporočilo miru je nekaj, o čemer moramo razmišljati celovito. V Sloveniji smo v 20. stoletju doživeli čase, ko mir ni bil dan celim generacijam ljudi. Generacija mojih staršev je izgubila možnosti šolanja in med njimi so bile mnoge žrtve. Tem žrtvam smo danes hvaležni, da že več kot 60 let živimo v svetu brez globalnih spopadov, kar je dolgo obdobje. To je samo po sebi izjemno velik dosežek in zadovoljni moramo biti, da nam je dano živeti v tako dolgem obdobju brez globalnih spopadov. Vedeti moramo tudi, da se je svet v tem času kljub vsem težavam, kljub vsem sporom in konfliktom izboljšal. Danes živimo v boljšem svetu, kot je bil tisti v času Rudolfa Maistra, ali v času borcev narodnoosvobodilnega boja, ali v času borcev za osamosvojitev Slovenije. Svet se izboljšuje in mir je mogoč. Danes je vojaških konfliktov manj, kot jih je bilo nekoč.


Vendar je mir vedno nekaj, za kar se moramo truditi. Mir ne pride in ne ostane sam po sebi, ne ostane brez napora. Zato je prav, da imamo prireditve, kakršna je današnja, da imamo Festival miru in da vemo, da se bomo za mir morali truditi. Takšna prireditev pa je za nas tudi priložnost, da dobro razmislimo o tem, v čem je naš današnji prispevek k miru – za nas, za našo generacijo, za naše otroke, za naše vnuke. Temu vprašanju miru se moramo posvečati. Mir ni samo odsotnost vojne. Mir ni samo v tem, da ne govori orožje. Mir zahteva, če hočemo, da bi bil resnično stabilen in trajen, še veliko več. Mir zahteva razumevanje med ljudmi, mir zahteva politične napore, zahteva dobro reševanje gospodarskih in socialnih problemov.


V Sloveniji smo skozi desetletja s trdim delom ljudi, s trdim delom vas, ki vas vidim na tej prireditvi, z vsemi temi napori dosegli, da uživamo mir v najžlahtnejšem in najbolj polnem pomenu te besede. Kajti mir ni samo odsotnost vojne, je tudi sposobnost sporazumevanja, sposobnost skupnega reševanja problemov in sposobnost, da ohranimo socialno kohezivnost – če uporabim enega od izrazov, ki se danes tako pogosto sliši. Zaradi slednjega lahko še vedno govorimo, da v Sloveniji sicer so nastale razlike v premoženju med ljudmi, ampak te razlike niso pretirane. In prav je, da storimo vse, da se ne bodo nerazumno in nezdravo povečevale.


Ko danes govorimo o reševanju krize, ki je zajela ves svet in tudi nam ni prizanesla, ko danes govorimo o tem, kako bomo našli rešitve, zelo dobro vemo, da te zahtevajo pravičnost. Zahtevajo pravično razporeditev bremen in skupen, uravnotežen odgovor na finančne probleme, na odplačevanje dolgov in na vse tisto, kar nas trenutno pesti. Pravična razporeditev bremen in uravnoteženi odgovori – to je tisto, kar danes potrebujemo in za kar se moramo vsi skupaj potruditi.


Danes je največ odvisnega od pogajanj, od pogovorov med socialnimi partnerji, od tega, ali se bodo sindikati, delodajalci, politične stranke in seveda predvsem vlada sposobni sporazumeti o dobrem, pravičnem in uravnoteženem paketu ukrepov, ki bodo pomagali doseči, da bomo imeli zadostno raven varčevanja in tudi potrebnega odrekanja, ampak hkrati tudi zadostno mero upanja in zaupanja v naš razvoj. To ravnotežje moramo doseči in dosežemo ga lahko samo z dogovarjanjem in samo z odgovornimi, resnimi, spoštljivimi in konstruktivnimi pogovori. Take pogovore pričakujemo.


Nismo vedno zadovoljni s tem, kar vidimo. Nismo vedno zadovoljni z vsako izjavo pogajalcev. Toda glavni del, najpomembnejši, ključni in zaključni del pogajanj je še pred njimi. Zato jim sporočimo z današnjega srečanja: Pogajajte se pošteno, pogajajte se odgovorno, pogajajte se spoštljivo, bodite odgovorni za dobre rešitve in poiščite rešitve, ki bodo pravične in uravnotežene! Samo to nas bo peljalo naprej.


Današnja prireditev ima svoje domoljubne, zgodovinske razsežnosti in poteka v času, ki je zahteven čas. Toda to je tudi čas, ki ni brez upanja. Nasprotno, to je čas, ko si moramo zaupati med sabo in ko moramo vsi skupaj upanje gojiti. Zato je še toliko bolj pomembna, izjemno pomembna medgeneracijska solidarnost. Rad bi, da bi ti otroci, ti mladi ljudje, ki so z mano na odru, živeli srečno življenje, da bi imeli dobre možnosti šolanja, lepe možnosti zaposlitve in da bi živeli polno, kulturno, dobro življenje. Verjamem, da tu med nami ni nikogar, ki ne bi želel tako. Vsi želimo mladi generaciji dobro življenje, in zaupajmo ji!


Današnje srečanje, Festival miru in Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona, ni zadnje. Nasprotno, to je začetek lepe in plemenite tradicije, za katero pričakujemo, da bo obstala desetletja. Vsako leto bomo lahko prišli sem in verjamem, da bomo prišli z dobrimi občutki in da se bomo vedno znova veselili mladih ljudi. Hvala lepa, da ste me poslušali, hvala lepa mladim ljudem tukaj, hvala vsem, ki ste prišli. Lep dan vam želim in dobro se imejte!