Statistika

Articles View Hits
107728

Spoštovani,

 

v nadaljavenju objavljamo slavnostni govor na bojišču pri Treh žebljih, iz letošnjega VII. Šarhovega pohoda po poteh Pohorskega bataljona, katerega je imel g. Juhart Božidar Jakec.

 

Spoštovani prijatelji domovine, cenjeni gostje, draga mladina, prijatelji veterani iz Sarajeva in Dubrovnika, spoštovani Srečko Šarh in njegova družina.

Nisem pisatelj, nisem zgodovinar, nisem politik, sem pa skoraj pristen Pohorc in dolgoletni predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica, sicer pa podjetnik in domoljub po duši. Pripadla mi je čast, da Vas nagovorim ob letošnjem sedmem Festivalu miru in Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona v imenu veteranskih organizacij, prav tukaj na Treh Žebljih kjer se je njegova pot tudi končala.
Danes ni naš namen obeleževati spomina na padec bataljona ampak spominjati se njegove veličine, veličine vrednot, ki so jih v srcu nosili njegovi borci in borke.

 

Neštetokrat sem že bil na teh pohorskih termopilah, a se mi vsakič, ko se zamislim poraja vprašanje Zakaj? Zakaj jim je bilo treba pasti pod streli okupatorja in njegovih izdajalcev? Zakaj so svoja življenja žrtvovali na tako krut način, ko pa so vendarle imeli svoje domove , matere, žene, brate in sestre, nekje daleč v dolini?
Tukaj se skriva osnovna dilema o temi človek - znanec – domoljub. Človek je vsakdo, ki priveka na svet, znancev je veliko, a pravih domoljubov ni nikoli na pretek. Vendar pa smo Slovenci lahko ponosni, da smo skozi svojo zgodovino imeli vsakič, ko je bilo to najbolj potrebno prave in odločne domoljube na pravih mestih; od Primoža Trubarja, do Antona Martina Slomška, domoljubov partizanskega odpora nacifašizmu 41-45 in slovenskih teritorialcev v vojni 90-91. In še veliko več v zgodovini našega naroda jih je bilo.
Danes je morda najboljša priložnost, da se vsak pri sebi vprašamo ali smo tudi mi pravi domoljubi? Ali bi tudi mi zapustili svoje domove in bili pripravljeni za domovino tudi umreti? Ali zares ljubimo svojo domovino, svojo grudo, svoj materin jezik, ki je eden najlepših na svetu?
Živimo v globalnem svetu, ki silno hitro napreduje v tehnikah in povezavah, uživamo mirnodobno obdobje, najdaljše v zadnji zgodovini, brez vojne in lakote. In vendar se v nas poraja občutek nezadovoljstva kot pomankanje osnovnih vrednot tovarištva, prijateljstva, spoštovanja dela, poštenosti, odkritosti, ljubezni, odpuščanja in še bi lahko našteval. Zakaj?
Zakaj danes na naših proslavah mnogokrat slišimo samo tuje pesmi? Ali je naša mladina ali naša generacija že pozabila peti slovenske pesmi? Ali bomo za ceno globalizacije izgubili lastno identiteto?
Zato pa smo spoštovani danes tukaj zbrani, mi tisti, ki lahko veliko naredimo, da se bo še naprej slišala slovenska borbena in domoljubna pesem, da se bo še naprej slišala lepa slovenska beseda. In danes se zagotovo tudi bo!
Veterani vojne za Slovenijo smo leta 90 in 91 pokazali in dokazali kaj je domoljubje. Brez oklevanja smo verjeli, da je napočil čas, da izpolnimo stoletne sanje naših prednikov. Ni bilo lahko, ni bilo enostavno in ni bilo samoumevno kot se v današnjih časih zdi. Toda z modrostjo in odločnostjo smo skupaj s civilnim prebivalstvom premagali do tedaj eno najmočnejših armad v Evropi – JLA in priborili samostojno domovino Slovenijo. Tudi takrat ni šlo brez žrtev a so bile prav zaradi naše trdne odločenosti, da branimo in obranimo Slovenijo, zaradi dobre vojaške taktike in mnogih drugih dejavnikov, veliko manjše kot bi bile sicer.
Tudi v 79.OŠTO v Slov. Bistrici pod vodstvom žal že pokojnega poveljnika Majorja Marjana Streharja je bilo opravljeno veliko in naporno delo z odliko. Samo zamislimo lahko kakšne posledice bi imelo za naše kraje morebitno bombandiranje skladišča MES na Zgornji Ložnici kjer je bilo uskladiščeneih več kot 5000 ton MES in orožja in kolikšne bi bile žrtve?
Tako pa smo s pravočasno blokado vojašnice v Slov. Bistrici in blokado skladišča na Zg. Ložnici popolnoma onemogočili vsakršen manever JLA čeprav poizkusov ni bilo malo. Z izvzetjem MES in njihovo razporeditvijo med druge enote TO je bila obramba celotne Slovenije veliko bolj stabilna in močna.
Danes so z nami prijatelji, veterani iz Sarajeva in Dubrovnika, ki so prav tako krvaveli in trpeli ter z mnogo večjimi žrtvami obranili svojo domovino. Iz pričevanj še živečih akterjev ter ob obiskih Dubrovnika, Vukovarja, Sarajeva, Potočarjev pri Srebrenici, pa smo lahko spoznali kakšnemu gorju, žrtvam in bedi smo se izognili. In prav zato smo v nekaj letih našega druženja navezali prave prijateljske odnose med nami samimi, našimi veteranskimi organizacijami in spoznali veliko dobrih domoljubov. Prav ponosni smo, da smo pred slabim mesecem prisostvovali v enaki sestavi tudi prvemi FESTIVALU MIRU, ki so ga pripravili naši prijatelji veterani specijalne policije Bosna v Sarajevu. Pritegnili smo veliko pozornosti medijev in prebivalcev Sarajeva ter vsaj malo pomagali pri krepitvi še kako potrebnega MIRU v njihovi domovini. Hvala vam prijatelji za to. Hvaležni pa smo tudi veteranom HVM iz Dubrovnika za enkraten sprejem ob proslavi 20 obletnice prihoda konvoja Libertas v takrat porušeni in istradani Dubrovnik.
V znak spoštovanja, prijateljstva in MIRU smo včeraj v našem veteranskem centru Brinje družno posadili lipo simbol Slovenije, ki bo skozi desetletja spominjala na naše prijateljstvo.

In če se povrnemo veličini Pohorskih junakov, potem smo jim lahko izjemno hvaležni, da so nam pomagali poiskati luč iz tunela, iz teme. Zaradi njih, njihove ljubezni in predanosti domovini se danes zavedamo kaj pomeni biti pravi domoljub. Prepričan sem, da smo tukaj zbrani sposobni in zmožni ljubiti svojo domovino, jo braniti in negovati vrednote, tovarištva, prijateljstva in spoštovanja. Bodimo luč, bodimo tisti, ki lahko sprejmejo medse tudi drugače misleče, tisti, ki lahko tudi odpustijo, z zavedanjem, da se nikoli in nobenemu ne bomo pustili podjarmiti in da bo tukaj na tej zemjli vedno odmevala slovenska pesem in govoril slovenski jezik.
Spoštovani zbrani,
Ko smo pred sedmimi leti Anton Petelinšek, žal že pokojni Marjan Strehar, Martin Petelinšek in moja malenkost snovali pobude za naša skupna druženja, si niti v snu nismo predstavljali, da se bo ta naša ideja prelevila v pravo ljudsko domovinsko gibanje kakršno je danes. Domoljubje je kar samo klicalo po potrebi odgovoriti nekaterim, ki so znali ali še danes znajo potvarjati zgodovino ter omaloževati narodno osvobodilni boj in uporništvo našega naroda . In ker smo bili enotni v tem pogledu rezultat ni bil vprašljiv.
Prav zaradi Vas prijateljev FESTIVALA MIRU, ki ste ga vzeli za svojega, zaradi Vaše pripravljenosti deliti slabo in dobro, smo uspeli. In ponosni smo na vsakoletno častno pokroviteljstvo obrambnih ministrov RS ter seveda na številne ugledne goste, ki so se vedno prijazno odzvali našemu povabilu. Naj tu omenim spotovanega prijatelja generala Alojza Štajnerja, ki niti enkrat ni manjkal, pa dr. Ljubico Jelušič, Milana Kučana, Danila TURKA ter tudi današnjega slavnostnega govornika predsednika Republike Boruta Pahorja in seveda še številne druge. Izjemno smo veseli vsakoletne prisotnosti Šarhove družine in njihovega privoljenja, da smemo uporabljati naslov pohoda Šarhov pohod. Nadvse veseli pa smo tudi prisotnosti prijateljev veteranov iz BIH in HR.
Slovenci smo vedno uspeli, če smo bili enotni v veliki večini. Zato se naj na tem mestu ob današnjem druženju zahvalim tudi predsednikom ostalih veteranskih organizacij : policijskemu veteranskemu društvu Sever Maribor, podružnica Slovenska Bistrica Alojzu Gostenčniku, predsedniku ZB za vrednote NOB Slov. Bistrica Francu Beri, predsedniku društva gen. Maister Božidarju Zorjanu, predsedniku ZSČ Slov. Bistrica Iztoku Šošterju, novemu predsedniku območne organizacije ZVVS SLB Miranu Krušiču, predsedniku ZB za vrednote NOB Ruše g. Gašpariču vsem praporščakom, nastopajočim, županom in sponzorjem za nesebično razumevanje in pomoč ob organizaciji Festivala miru. Posebna HVALA pa Tonetu Petelinšku, ki je preko radijskih valov nacionalnega radia Maribor ponesel Festival miru v mnoga srca in mnoge slovenske domove širom Slovenije in izven. Hvala pa tudi turističnemu društvu LIPA Kebelj za neumorno pripravo pogostitve sredi pohorskih gozdov ob vsakem vremenu.

Dragi prijatelji Festivala miru,
Tudi danes smo priča zelo zaostrenim razmeram po Svetu in tudi v bližnji soseščini. Pošljimo vojskujočim se stranem jasno sporočilo: Z OROŽJEM V ROKI SE NE DA DOSEČI MIRU! Sedite za pogajalsko mizo in se sporazumite v imenu Vas samih, Vaših otrok in žena, Vaših prijateljev, tudi zaradi nas in MIRU v Svetu. Sporočimo jim, da je vredno spoštovati vrednote miru in svobode že zaradi življenja samega, ki je edinstveno in eno samo. In svoboden je lahko samo tisti, ki se zna sporazumevati, ljubiti in odpuščati.

Naj ne bo nikoli pozabljeno! In Hvala Vam ter dobrodošli na Pohorju!

Trije kralji 26.4.2014

Juhart Božo Jakec