Mediji
5. Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona
Pohoda po poteh Pohorskega bataljona na prizorišče njegovega zadnjega boja na Osankarici se je udeležilo okoli 3.000 ljudi. Glavni govornik je bil predsednik republike.
Šarhov pohod od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča zadnjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici in nazaj vsako leto poteka v sklopu Festivala miru, namenjenega počastitvi dneva upora proti okupatorju. Glavna organizatorja sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 91 in Radio Maribor.
Predsednik republike Danilo Türk je danes na 5. Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona poudaril, da se tudi v času krize ne sme krepiti razlik med ljudmi. "Pravična razporeditev bremen in uravnoteženi odgovori, to je tisto, kar danes potrebujemo, in tisto, za kar se moramo vsi skupaj potruditi," je dejal.
Šarhov pohod od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici in nazaj vsako leto poteka v sklopu Festivala miru, namenjenega obeležitvi dneva upora proti okupatorju. Glavna organizatorja sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 91 in Radio Maribor.
Predsednik Türk je na Šarhovem pohodu poudaril, da se tudi v času krize ne sme krepiti razlik med ljudmi, piše STA.
»Pravična razporeditev bremen in uravnoteženi odgovori so tisto, kar danes potrebujemo, in tisto, za kar se moramo vsi skupaj potruditi,« je dejal.
Letošnjega že 5. Šarhovega pohoda se je po besedah člana organizacijskega odbora Boža Juharta Jakca udeležilo več kot 3000 ljudi. Udeležba iz leta v leto narašča, pridružujejo se jim pohodniki iz drugih delov Slovenije, pa tudi tujine.
Predsednik republike Danilo Tūrk je danes na 5. Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona poudaril, da se tudi v času krize ne sme krepiti razlik med ljudmi. "Pravična razporeditev bremen in uravnoteženi odgovori, to je tisto, kar danes potrebujemo, in tisto, za kar se moramo vsi skupaj potruditi," je dejal.
Šarhov pohod od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici in nazaj vsako leto poteka v sklopu Festivala miru, namenjenega obeležitvi dneva upora proti okupatorju. Glavna organizatorja sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 91 in Radio Maribor.
Pozdravljeni,
objavljamo avdio povabilo na 4. FESTIVAL MIRU IN ŠARHOV POHOD 2011
V nadaljevanju je povabilo na poslušanje oddaje iz Radia Maribor: "Radijski razgledi, 09.4.2011 ki bo govoril FESTIVALU MIRU IN ŠARHOVEM POHODU 2011…" na spletni strani RTV Slovenija
(V kolikor zgornji predvajalnik ne deluje, preprosto kliknite na spodnjo povezavo ali jo kopirajte in prilepite URL v vaš spletni brskalnik.)
V tokratnih SOBOTNIH RAZGLEDIH kanimo spregovoriti o našem odnosu do polpretekle zgodovine v času druge svetovne vojne, o domoljubju in patriotizmu v današnjem zglobaliziranem času… Nekaj megaherčne pozornosti pa bomo namenili tudi bližnjemu že četrtemu FESTIVALU MIRU s Šarhovim pohodom po poteh Pohorskega bataljona, ki ga Radio Maribor skupaj z veteranskimi organizacijami severovzhodne Slovenije pripravlja 25.aprila na Treh kraljih na Pohorju. Oddaja je sestavljena iz dveh sklopov razmislekov. V prvem se pogovarjamo z majorjem Marjanom Streharjem, ki je v času osamovojitvene vojne leta 1991 vodil 79.območje Teritorialne obrambe na širšem območju Slovenske Bistrice, z Božom Juhartom-Jakcem, ki je predsednik vzhodno-štajerske in slovenjebistriške veteranske organizacije in Martinom Petelinškom-članom pripravljalnega odbora letošnjega Festivala miru… v drugem delu pa kanimo kramljati s štirimi partizani-aktivnimi udeleženci druge svetovne vojne. Z nami bodo – Franc Sever Franta-legendarni partizanski komandant, ki je od januarja leta 1945 poveljeval operativnemu štabu Šlandrove in Zidanškove brigade ter Franta Komel in Tone Kropušek; kako danes doživljajo in čutijo svoje partizanstvo in kako ti vrli možje in tovariši vidijo sodobno mirovniško kulturo.
Avtor oddaje Tone Petelinšek. Montaža Simon Spreitzer. Odgovorni urednik Stane Kocutar.
V nadaljevanju lahko poslušate oddajo iz Radia Maribor: "Radijski razgledi, 26.3.2011 z g. Janezom Stanovnikom in g. prof.dr.Matjažem Kmeclom" na spletni strani RTV Slovenija
Vir: http://www.rtvslo.si/mojavdio/radiomaribor/radijski-razgledi-26-3-2011/6270/
(V kolikor zgornji predvajalnik ne deluje, preprosto kliknite na spodnjo povezavo ali jo kopirajte in prilepite URL v vaš spletni brskalnik.)
V tokratnih RAZGLEDIH smo spregovorili o našem odnosu do polpretekle zgodovine v času druge svetovne vojne.
Neposreden povod za to razmišljanje je nedavna izdaja dvoevrskega kovanca z likom medvojnega poveljnika slovenske partizanske vojske Franca Rozmana-Staneta. 27.marca je minilo sto let od njegovega rojstva in po tragični smrti v času vojne je bil prograšen za narodnega heroja. Ta kovanec je na desnem političnem polu dvignil kar polemične tone – tudi prav grobe in nebontonske…
Torej, kdo je bil Franc Rozman Stane in kako spoštljiv odnos velja imeti do lastne narodove zgodovine- tudi do zahtevne in naporne – se v oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek in ki ima delovni naslov – »O SVOBODI, DOMOVINI IN NAŠI LJUBEZNI DO NJE« pogovarjamo z dvema imenitnima sobesednikoma - partizanom JANEZOM STANOVNIKOM - predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja in akademikom prof.dr.MATJAŽEM KMECLOM. Montaža Ivo Smogavec.
Odgovorni urednik Stane Kocutar.
Slavnostni govornik ob 68. obletnici zadnje bitke Pohorskega bataljona je bil predsednik DZ Pavel Gantar. Dejal je, da se glede na to, da se vsako leto tam zbere veliko ljudi, ni treba bati, da bi duh bork in borcev Pohorskega bataljona potonil v pozabo. Menil je, da je le malokatera zgodba iz slovenskega narodnoosvobodilnega boja tako pretresljiva in tako tragična, kot je zgodba junakov Pohorskega bataljona. Poudaril je, da je do zadnje bitke proti nemškemu okupatorju izvedel 105 napadov in šest večjih akcij ter požgal devet objektov.
Ob 66. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona na bojišču pri Treh žebljih je na Osankarici potekala spominska slovesnost. Slavnostni govornik je bil Danilo Türk.
Predsednik republike je poudaril, da je bila žrtev Pohorskega bataljona velika, zato je narod ne sme nikoli pozabiti. Po njegovih besedah moramo biti Slovenci ponosni na dediščino NOB-ja in njegovo prizadevanje v svetovnem spopadu, ki je odločal o nadaljnji usodi sveta. Brez NOB-ja ne bi bilo slovenske države, najverjetneje pa tudi ne slovenskega naroda, ki se je tako uvrstil v zmagovito koalicijo Združenih narodov, je prepričan Türk....
Govor Milana Kučana o miru in Mladinini peticiji. Govor je Kučan prebral 25. aprila 2010 na Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona v okviru Festivala miru.
Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije med govorom
na Festivalu miru.
foto: Andreja Sersen Dobaj/STA
Zbrali smo se pri Treh kraljih, da počastimo spomin na Pohorski bataljon, ki je padel do poslednjega moža. Tu je bíl svojo poslednjo bitko za mir in svobodo. Tako kot vse prejšnje bitke. In kot so jih bíli slovenski partizani po vsej slovenski domovini z neodpovedljivo željo po svobodi in mirnem življenju.
Vojno, ki je nismo začeli Slovenci in je nismo hoteli, vojno, ki nam je bila brutalno vsiljena z uničevalnimi in polastitvenimi cilji po našem imenu, jeziku, kulturi in ozemlju, smo sprejeli kot neizogibno pot, po kateri bomo prišli do miru in do svobode. Narod, ki mu je vojna vsiljena, ki mu je kratena svoboda in odrekan obstoj, ima pravico in dolžnost, da se brani, da se bori. Narod, ki se bori za mir in svobodo, je mogoče ubijati, ni pa ga mogoče premagati. To je nauk tudi poslednje bitke bataljona na Osankarici.
Tudi vojne leta 1991, v kateri smo morali ubraniti odločitev o samostojni državi, nismo hoteli. Bila nam je vsiljena. Tudi ta vojna, čeprav kratka, je bila prava vojna in kot vsaka presežno zlo. Tudi v njej so umirali ljudje, vedoč, da s puškami stojijo pred tanki agresorja zaradi pravične stvari. Tudi to vojno smo morali sprejeti kot neizogibno pot do miru. In do svobode.
Vendar vojna leta 1991 nikakor ni bila neizogibna. Slovenci smo se njene nevarnosti zavedali. Vedeli smo, da lahko dobi zločinske razsežnosti, da lahko ogrozi našo prihodnost in zaseka globoke rane v odnose med narodi, ki so dolga leta živeli v skupni državi. Da lahko ogrozi celo evropski mir. Zato smo predlagali drugačne, mirne poti izhoda iz agonije, v kateri se je znašla takratna jugoslovanska država. Zavzemali smo se za mirno, sporazumno razdružitev. Pripravljena je bila mirovna opcija razhoda in ponujena drugim republikam. Ostala je žal preslišana. Bila je zavrnjena.
Slovenija je svoje takratne pobude za mirno razdružitev naslonila na dolgo mirovniško tradicijo, ki se je uveljavljala tudi v okviru gibanj civilne družbe v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja. V veliki meri kot protest zoper vse večji vpliv armade v upravljanju nekdanje skupne države in zavračanju civilnega nadzora nad njo. Mirovniško gibanje se je utemeljevalo na prepričanju, da je najzanesljivejša varnostna politika tista, ki omogoča mir. Ta pa ni podrejena logiki vojaške sile, ampak logiki graditve miru.
Vir: http://www.mladina.si/tednik/201017/peticija_ni_ne_naivna_ne_utopicna
V nadaljevanju lahko poslušate oddajo iz Radia Maribor: RDZ - »3. FESTIVAL MIRU S ŠARHOVIM POHODOM PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA...«
(V kolikor zgornji predvajalnik ne deluje, preprosto kliknite na spodnjo povezavo ali jo kopirajte in prilepite URL v vaš spletni brskalnik.)
Veteranske organizacije severovzhodne Slovenije so v sodelovanju z Radiem Maribor v nedeljo 25.aprila 2010 na Treh kraljih na Pohorju pripravile 3.ESTIVAL MIRU. Prireditev se je začela že dopoldan s ŠARHOVIM POHODOM PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA. To je bila ena osrednjih množičnih manifestacij pred letošnjim državnim praznikom – Dnevom upora proti okupatorju. Glasbeno so srečanje oblikovali: veliki orkester slovenske policije, ženski pevski zbor Društva upokojencev Metlika, mešani pevski zbor iz Črešnjevca pri Slovenbski bistrici, glasbena skupina Gemaj, Zimzeleni iz Turističnega društva Oplotnica in učenci osnovne šole Prežihovega Voranca iz Maribora. Slavnostni govornik na festivalu je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Slovenska Bistrica - Na današnjem Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona se je zbralo okoli 2000 ljudi. Udeležence zaključne prireditve pri Treh kraljih je nagovoril bivši predsednik republike Milan Kučan, ki je poudaril, da je Pohorski bataljon padel za mir. Mir je še danes temeljna dobrina, ki pa je ni mogoče utemeljevati na vojaški sili, je dodal.
Milan Kučan (Foto: Matej Povše)
Po besedah Kučana ima narod, ki mu je vojna vsiljena, pravico in dolžnost, da se brani in bori. "Narod, ki se bori za mir in svobodo, je mogoče ubijati, ni pa ga mogoče premagati. To je nauk tudi poslednje bitke bataljona na Osankarici," je dejal.
Pojasnil je, da Slovenci tudi vojne ob osamosvojitvi leta 1991 niso hoteli, zato je bila takrat podpisana Deklaracija za mir, v kateri so zavrnili vojaško nasilje in se zavzeli za demilitarizirano Slovenijo.
"Temeljno sporočilo pobude, da nočemo vojne, je vojaško politični vrh takratne jugoslovanske države povsem prezrl, prepoznal in priznal pa ga ni in ga še danes ne priznava tudi del domače slovenske politike, ki ga je v celoti zavrnil kot utopijo in ga razglasil celo za nepatriotsko dejanje," je nadaljeval prvi predsednik samostojne Slovenije.
Ob tem se je Kučan dotaknil najnovejše pobude Ukinimo vojsko, ki po njegovih ocenah posega na zelo občutljivo področje varnostno obrambnega koncepta države, a nudi dobro priložnost za razmislek. "Namen peticije je mogoče razumeti kot poziv k širšemu družbenemu razmisleku o teh vprašanjih, kajti obramba, vojska, mednarodne vojaške povezave in angažiranje ne morejo biti izključno domena politike in še manj samega obrambnega vojaškega podsistema," je pojasnil in ostro kritiziral napade na pobudnike in podpisnike te peticije.
Šarhov pohod od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici poteka v sklopu Festivala miru, namenjenega obeležitvi dneva upora proti okupatorju, in je letos potekal že tretjič zapored.
Tako kot lani je bil med govorniki tudi letos načelnik generalštaba slovenske vojske Alojz Šteiner, ki je poudaril, da se v Slovenski vojski nikakor ne sramujejo svojih korenin v narodnoosvobodilnem boju. "V Slovenski vojski gradimo svoje vrednote na domoljubju, zato sem vesel, da je danes z nami tudi veliko mladih," je dodal.
Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je umrlo 69 borcev Pohorskega bataljona, med njimi tudi pohorski kmet Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica predstavilo nedeljski spored tradicionalnega Šarhovega pohoda in Festivala miru. Božo Juhart, predsednik veteranske organizacije, je na Brinju povedal, da je bil lanski pohod od Treh kraljev do Črnega jezera, Treh žebljev in Osankarice tako množično obiskan, da se ni bilo težko odločiti še za drugi pohod, ki pa naj bi postal tradicionalen in se pridružil pohodom, kot sta Po poteh okupirane Ljubljane in Po poteh Jelovice.
Prireditev na Treh kraljih se bo začela to nedeljo ob 9. uri s pohodom in se zaključila s festivalom miru, ki se bo začel ob 15. uri. Bistvo pohoda in festivala je ohranjanje vrednot, ki gredo v pozabo, in širiti mirovniški duh med mladimi. Ni samo mirovniška kultura v ospredju nedeljske manifestacije opozarjajo organizatorji, ampak tudi spomin na tradicijo, ki jo je v zgodovino Slovencev vpisali partizani Pohorskega bataljona in ne nazadnje tudi Maistrovi borci. Omenjeni festival naj bi v bližnji prihodnosti dobil pomembno mesto tudi v izobraževanju mladih, mirovniška kultura naj bi postala del študijskega programa na mariborski filozofski fakulteti.
Na festivalu bo govorila Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, slavnostni govornik pa bo general major Alojz Steiner, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske. Na prireditvenem prostoru so že postavili šotor za 2000 ljudi, pri organizaciji pohoda in festivala sodelujejo osnovne in srednje šole, planinska in turistična društva ter prebivalci pohorski vasi. Tiskovne konference sta se udeležila Srečko Šarh, sin legendarnega partizana Pohorskega bataljona Alfonza Šarha, in Šarhova pravnukinja Barbara. Sinu Srečku sta Božo Juhart in Mirko Kukovič vročila majico letošnjega pohoda in triglavko, ki jo bodo pohodniki lahko kupili na Treh kraljih. Ob tej priložnosti je Srečko Šarh dejal, da so nameni prireditve pošteni, njeno sporočilo pa je, naj na svetu mir premaga sovraštvo.
ZDENKO KODRIČ
Mirovniška akcija, ki jo tudi letos pripravljajo na Treh kraljih na Pohorju, se bo začela to nedeljo, posvečena pa bo dnevu upora proti okupatorju in delavskemu prazniku. Prireditev vključuje Festival miru in 3. Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona. Lani je bila slavnostna govornica na festivalu obrambna ministrica Ljubica Jelušič, letos sta organizatorja (bistriško območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Radio Maribor) za govornika povabila Milana Kučana, nekdanjega predsednika države.
Zbiranje pohodnikov je predvideno med 9. in 10. uro pri penzionu Jakec na Treh kraljih. Pohodniki bodo šli po trasi Trije kralji-Črno jezero-Trije žeblji-Osankarica-Trije kralji. Ob 15. uri se bo začel Festival miru. Temeljna sporočila pohoda in festivala so mirovniška kultura, mir kot vrednota, uporništvo kot moralna kategorija, uporništvo kot atribut narodovega preživetja, ponosa in samozavesti, kot del kontinuiranega občanskega poguma. Vse to se tvorno odraža v vrednotah partizanstva in celovitega upora proti nacifašizmu in celostnega boja Slovencev za emancipacijo. Mirovniška kultura si prizadeva predvsem za dialoškost v vsakodnevnem življenju, za sočutje, za enake razvojne možnosti - zlasti mladih -, za solidarnost, prijaznost in naklonjenost v medosebnih odnosih ter predvsem za mir v naših srcih in v dušah, poudarjajo organizatorji nedeljske prireditve na Pohorju.
Zdenko Kodrič
V sklopu Festivala miru, namenjenega obeležitvi dneva upora proti okupatorju, se bo danes po poteh Pohorskega bataljona odvijal že tretji Šarhov pohod
Pohod se bo popoldne sklenil s prireditvijo pri Treh kraljih na Pohorju. Tam bosta zbrane nagovorila bivši predsednik države Milan Kučan in načelnik generalštaba slovenske vojske Alojz Šteiner.
Vir: http://www.vecer.com/clanekslo2010042505535286
Lani se je Šarhovega pohoda od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici ter poznejše prireditve na Festivalu miru udeležilo več kot 2000 ljudi, slavnostna govornica pa je bila obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je tudi častna predsednica pripravljalnega odbora prireditve.
Po navedbah organizatorjev ima celotno dogajanje izrazit domovinsko-vzgojni pomen in je namenjeno predvsem mladim. Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona.
"Ministrica Kresalova ni moteča niti zaradi bulmastifov, niti zaradi najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad," je ob zaključku Šarhovega pohoda pri Treh kraljih na Pohorju dejal Kučan
Bivši predsednik je ob tem komentiral tudi arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Kot je dejal, je to najboljša rešitev v tem trenutku. "To je sporazum o poti, kako priti do rešitve," je pojasnil in poudaril, da ta sporazum ne določa meje.
"Če se že slovenska politika ni bila sposobna s Hrvati dvostransko dogovoriti o meji, je bil skrajni čas, da se je reševanje tega spora preneslo s politične v pravno sfero," je pojasnil. "Seveda pa je odvisno od nas in naše argumentacije, kako bomo v arbitraži nastopali," je še dejal.
Po besedah Kučana ima narod, ki mu je vojna vsiljena, pravico in dolžnost, da se brani in bori
Pojasnil je, da Slovenci tudi vojne ob osamosvojitvi leta 1991 niso hoteli, zato je bila takrat podpisana Deklaracija za mir, v kateri so zavrnili vojaško nasilje in se zavzeli za demilitarizirano Slovenijo.
"Temeljno sporočilo pobude, da nočemo vojne, je vojaško politični vrh takratne jugoslovanske države povsem prezrl, prepoznal in priznal pa ga ni in ga še danes ne priznava tudi del domače slovenske politike, ki ga je v celoti zavrnil kot utopijo in ga razglasil celo za nepatriotsko dejanje," je nadaljeval prvi predsednik samostojne Slovenije.
Šarhov pohod od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici poteka v sklopu Festivala miru, namenjenega obeležitvi dneva upora proti okupatorju, in je letos potekal že tretjič zapored.